Bolniki morajo imeti možnost izbire, zato jim je potrebno pomagati, da razumejo specifike posamezne terapije. To jim omogoča, da lahko zdravila razvrstijo po vrstnem redu primernosti, glede na dokaze, ki so na voljo in glede na osebne želje, prepričanja, izkušnje in zavedanjem o prednostih in tveganjih. To pomeni, da se mora upoštevati tudi bolnikova odločitev, da se npr. ne zdravi ali pa, da želi ostati na obstoječi terapiji.

Skupno odločanje ni omejeno samo na zdravljenje, ampak tudi na ostale vidike življenja bolnika, kot npr. primernost službe, s kakšnimi športi se bomo ukvarjali ali kako bo ženska z motnjo strjevanja krvi rodila, itd.

Ko primerjamo možnosti, je potrebno pogledat na dolgi rok in oceniti, ali bo to, kar je sedaj dobro, za nas dobro tudi čez nekaj let.

Torej bolniki morajo vedeti, katera (nova) zdravila so jim na voljo, kako ta zdravila delujejo, so ta zdravila dobra zanje in ali se dokazi iz kliničnih študij ujemajo z izkušnjami bolnikov, ki to zdravilo že prejemajo.

Ampak, da lahko razumemo vse te informacijo, moramo bit zdravstveno pismeni. Zato je potrebno bolnikom stvari razložiti, tako da jih bodo razumeli. In to je vloga društev bolnikov, da dejstva bolnikom in njihovim staršem predstavijo na njim razumljiv način. Ko se odločamo, ali bomo zamenjali terapijo, ali ne, ni dovolj, da se o tem pogovarjamo enkrat. To je daljši proces, kjer se za mnenje povpraša zdravnika, ostale bolnike, pregledajo se dokazi oz. informacije, ki so na voljo, itd. Pri vsem tem je pomembno, da pridemo do nepristranskih informacij.

Pri sprejemanju odločitev je bilo predstavljeno tudi orodje imenovano model 40-20-40, ki predlaga naslednje. Vse, kar se zgodi pri enournem obisku zdravnika, je veliko bolj učinkovito, če pred tem zberemo informacije o odločitvi, ki jo želimo sprejeti. Nekaj dni po konzultaciji bi nas moral zdravnik poklicati in povprašati, kako smo stvari razumeli ter ali obstajajo še kakšna vprašanja itd. Vsi udeleženi v procesu sprejemanja odločitev se morajo zavedati, da se spremembe ne zgodijo v trenutku, ampak je zanje potreben čas.

Pri sprejemanju odločitev pa je nenazadnje pomembno tudi zaupanje, ki ga je potrebno zgraditi med bolnikom in zdravnikom. To temelji na podlagi vrednot in identitete, razlage, ki nam pomaga stvari razumeti in pa transparentnosti oz. iskrenosti. Sprememba se dogaja s hitrostjo zaupanja.

Povzeto po predavanju Kate Khair,Thomas Sannié in Lars Münter na EHC kongresa v Copenhagnu, ki je potekal od 7.10 do 9.10.2022.

Kako naj se bolniki odločajo?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *